SLEČEM
še en naveličan dan
ko je vse kar premikam
neviden zrak
postan od korakov v krogu
in iskanja kota
kamor bi se zavlekla
in spočila
od obličja
ki je brez potez
in samo strmi vame
vržem ga skozi polzaprta okna noči
mogoče ga nocoj kdo požre
če ne
me zjutraj brez vneme spet naskoči
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 18. 07. 2022 ob 19:58
- Prebrano 242 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 186.97
- Število ocen: 7
