NA NABREŽJU LJUBLJANICE SE OB PETKIH DOPOLDNE ZBIRAJO PREPRODAJALCI VIDEOKASET

na nabrežju ljubljanice se ob četrtkih (!) dopoldne zbirajo

preprodajalci videokaset. med njimi se pojavi mesija ki ve

da ne bodo nikoli zbrali vsega toma hanksa. te metonimije

ne razumemo denejo preprodajalci in mesijo ignorirajo kar

ni nič novega vsa civilizacija novega veka se je začela na

tak način. mesija ne obupa samo na drug breg ljubljanice

gre in tam sugerira ljudem da so na oni strani neki norci

ki mislijo da bojo skompletirali hanksa. z one strani 

ljubljanice se razleže glasen smeh in nato maček nima več

prostih miz. v zgodnjih devetdesetih še velja bonton tudi

med preprodajalci. grejo na ono stran nažgejo špilferderberja

in tudi celo žvajgo ki sedi z njim zmečejo v ljubljanico. ti

potem začnejo z dna reke prinašat belo tehniko kolesa slike

božidarja jakca britvico ki jo je miki muster nekoč nehote

opomba: ker se forma soneta konča pri 4+4+3+3, žal na tem mestu ne moremo ustreči bralcem/kam, ki bi radi izvedeli, kaj vse se še skriva na dnu  reke. repate in podaljšane sonete so nam za to knjigo odsvetovali. prosimo za razumevanje.

(SONET ZA BRALCE/KE, KI SO KREPKO PLAČALI/E, DA BI IZVEDELI/E 

pozabil na tleh pri reki deset vezanih letnikov revij moj mali

svet in naš obzornik romanje za maruško ki ima samo platnice

znotraj pa je stiropor /vsaj bil je/ nožič še en nožič prvo zobovje 

tereze kesovije še več bele tehnike in koles copatarico bujno

domišljijo svetega sladkornega trsa zavetnika cukrarne truplo

slovenske popevke in glavo gospe ki so jo vsi klicali študentska

mamica. špica špica pridite na špico kričijo glasovi z vrb in

preprodajalci tehtajo kaj je bolj pomembno javni poziv ali

profit od prodaje videokaset. javni poziv ne more zmagati.

nujna je sprememba lokacije. 

(nečitljivo)

in večina tistih ki hodijo tja čakat avtobus. nikar me ne nagovarjaj

v pikčasti pisavi a metternich (?) je bil že tako

slaboten da je rekel trnovo pustite zanj se bodo pobrigali drugi.)

Matej Krajnc