V neki drugi zgodbi
neke druge osebe,
nekih drugih oči
tekam okrog.

Vrvež je tisti, ki me vodi,
glasne so reke, vrtovi.
Trušč družbe ki se glasno smeje.
Tudi jaz.

Igramo skupaj svoje predstave,
kot da razumemo vse poti.
Ne iščem odmika, le hodim z njihovo bližino.
kot da vem, da enkrat bo vse drugače.

In res je tako.
Povsem drugi svet sije name.
Čisto drugačne so reke in vetrovi.
Tiho je vse.
In samota odpira svoje zaspane oči.

Barby