“Otroško sovraštvo do odraslih in prezir sta neomajna, kadar te zadeneta, čutiš, da si dosegel tisto razvojno stopnjo mrhe in spake, kakršno si kot otrok sam mrzil in bežal pred njo; otrok te doživlja en bloc in vidi ves mrak, ki se pase v tebi, zato ni bolj nevzdržne nezaupnice za človeka od otrokove mržnje in gnusa …”

"Stric", ki te uščipne v lice.

"Teta", ki te na kolenih mečka.

Starka/starec, ki te (ne) poljublja.

Zadahu umiranja

se otrok upira

nagonsko.

("Bejž, te 'm cobnu!"

Je nekoč rekel majhen deček.

V irhastih kratkih hlačah. Škilast. Z očali. Plavolas.)

_________
Opomba: Besedilo v narekovajih (za naslovom pesmi) je iz romana Lojzeta Kovačiča, Kristalni čas.  

Mirjam Dular