^{V prvih letih vrca, male šole pa tudi osnovne šole - so prebirali izvrstne ter nadvse izvirne pravljice, ki nikdar niso bile zgolj pravljice, ampak vedno tudi pogumen skok tja dlje, tja čez - kjer je bilo življenje znosnejše in je bil odskok pod nebo poln radovednosti in ustvarjalnosti.}

^{In še vedno jih na novo upodabljajo generacije otrok. Še vedno se skrivajo in lovijo v slikanicah, risbah po ulicah in v toplih očeh. Pridejo, premikajo stole se nameščajo in premeščajo. Tako prikupno zmedeni se sprašujejo kdo iz razreda si bo na after partiju prvi upal prižgati in pokaditi cigareto - in kdo vse bo podlegel in kasneje kaj hitro kapituliral pri alkoholu. Punce v garderobi druga na drugi trenirajo kako čim bolj natančno in estetsko nanesti puder na obraz, ki bo prekril najstniške ogrce ter akne. Fantje pa imajo medtem na jedilniku debat popolnoma drugo tematiko.}

^{Ob zaključku šolskega leta devetošolci vsako leto ponosno, zvedavo in samozavesno odplešejo še zadnji čačača v prostorih šolske televadnice ali avle, ter tako drug drugemu pomahajo v slovo. Izjema so učenci, katerim ni uspelo skozi leto pridobiti zadostno število steklenih dvojk. Tisti se bodo od osnovne šole poslovili z odprtim planerjem in s ppopisanimi primeri računskih nalog. Po statističnih podatkih je največ popravnih izpitov ravno iz matematike. Po drugi strani pa se ti lahko zgodi, da valete kljub vsemu ne dočakaš, če ravno si odličnjak.}

^{Zunaj se sonce valja po pelargonijah. Sedim pred televizijskim enkranom in nemo zrem v ugasnjen zaslon, kot bi zrl v popoldansko sparino, ki ti v sekundi skazi podobe in scvre še tistih nekaj celic, ki trmasto vstrajajo v glavi in kar nočejo zapustiti uma.}

^{Res ne vem kakšne filme in serije rada gledaš, ampak zelo bi bil vesel tvojih predlogov, ki bi sovpadali z mojim okusom in načeli. Pa ne govorim o inštrukcijah iz kotnih funkcij tako kot pred leti.}

^{Danes ne želim gledati filmov zgoraj brez. Nocoj ob 20:30 življenje doživljam kot izjemno energično, pa tudi previdno žensko. Vedno ima več življenjskih načrtov in scenarijev hkrati, ker si ne upa staviti le na enega. To me ne preseneča, saj zase pravi, da je človek obrobja, ker je ženska, priseljenka, umetnica, mati otroka, ki je temnopolt, drugega s posebnimi potrebami. V pogovoru z njo opazim, da zase pravi, češ, da ni lepa in narejena po meri, ker dela v pretežno moškem poklicu, nima stalne zaposlitve in je nikoli ni imela.}

^{Čas pa je - medtem za oba, tako lepo stekel mimo...}

Jernej Jager