Pesem, nastala v sklopu literarnih šol JSKD OI Ljubljana – pomlad 2022 "KO STIH NE POTREBUJE NAVDIHA IN PROZA NI PROZAIČNA" pod mentorstvom čudovite Sare Špelec.

Všeč mi je ta poseben in zanimiv (s)pogled z obleko in njenim pomenom, edino tisti del s pogovorom se mi zdi odveč, lahko preizkušaš z glasnim branjem obe verziji.

Lp, Ana

Ana, v bistvu mislim, da imaš prav. Sem mislila, da je nujen, zaradi tistega dela na koncu "kmalu te bodo odpeljali" - in ta dialog naznanja, da pridejo iz čistilnice in jo odpeljejo ...

Ampak ko sem prebrala zdaj brez tega dela, mi je bilo ljubše. Tudi dosti lažje. Hkrati ne doprinese ničesar pomembnega k celotni pesmi, morda samo zmede in je brez njega poanta še jasnejša.

Hjoj! Upam, da je to zdaj res zadnji popravek - v originalu je bila pesem dolga dve strani, pa jo zdaj krajšamo, krajšamo, krajšamo ... kot da bi hoteli poletno obleko! :D

Jaz pa se učim uporabe besed in pesništva. Hvala, Ana, za uvid!

Odlično, res je - 

veš, tudi jaz (in najbrž veliko ustvarjalk/_cev imam pogosto popisane cele liste, na koncu pa (skozi premišljevanje in čiščenje) se zgodi zgolj polstransko pesem ... 

čestitke,

lp, Ana

begajoče oči 

se ne morejo prizemljiti

kmalu ti bodo

zapeli zadrgo

in te odpeljali na

čiščenje madežev