V PREKLETSTVU RIB

Tokovi niso več prijazni,
premetavajo, tiščijo k dnu.
Požrešne ribe
mi trgajo kožo,
kljuvajo v misli,
pijejo svetlobo.
Šumenje postaja neznosno,
reže me na rezine.
Ne najdem se.
Postajam nema,
s presušenim jezikom
in luskinami.
Plavalna kožica mi hoče
zapolniti prostor me prsti
in jo vsako jutro porežem.

 

Ogledalo sem snela.
Beli zid mi je ljubši kot pogled
mrtve ribe.

nada pecavar

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
03. 06. 2022 ob 17:01

VsakO jutro?

Zastavica

nada pecavar

Poslano:
04. 06. 2022 ob 08:58

Popravljeno, hvala, pozdrave Nada

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
04. 06. 2022 ob 14:41

krasna pesem. Samorefleksija, tudi samokritika, vpogled v dno in v nove možnosti, ki jih ponuja bela stena ( nepopisan list)


Čestitke,  lp, Lidija

Zastavica

Tanja Ocelić

Poslano:
05. 06. 2022 ob 14:38
Spremenjeno:
05. 06. 2022 ob 15:09

"Požrešne ribe
mi trgajo kožo,
kljuvajo v misli,
pijejo svetlobo."


..toliko o tem

Poz Tanja

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 31. 05. 2022 ob 10:05
  • Prebrano 345 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 138.61
  • Število ocen: 5

Zastavica