V PREKLETSTVU RIB
Tokovi niso več prijazni,
premetavajo, tiščijo k dnu.
Požrešne ribe
mi trgajo kožo,
kljuvajo v misli,
pijejo svetlobo.
Šumenje postaja neznosno,
reže me na rezine.
Ne najdem se.
Postajam nema,
s presušenim jezikom
in luskinami.
Plavalna kožica mi hoče
zapolniti prostor me prsti
in jo vsako jutro porežem.
Ogledalo sem snela.
Beli zid mi je ljubši kot pogled
mrtve ribe.
krasna pesem. Samorefleksija, tudi samokritika, vpogled v dno in v nove možnosti, ki jih ponuja bela stena ( nepopisan list)
Čestitke, lp, Lidija
mi trgajo kožo,
kljuvajo v misli,
pijejo svetlobo."
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 31. 05. 2022 ob 10:05
- Prebrano 456 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 138.61