Lajnanje
Ko reče nič,
prekucne orjaški kelih
in s cerado prekrije škodo,
vem, da naprej ne gre.
Včasih se nebo odpre,
ko se po zvrhani praznini
vsuje vsemogočno seme,
zarožlja hotenje
in prizadeti AhhOhh steče
v drobovje domišljijske note,
nič pove vse.
Onkraj besed,
v idili lastnega idiotizma,
jaz se obnaša(m)
kot (g)rajski norček,
ki mu bela kraljica šepeta:
tišina je poezija
črna pa:
molk je giljotina
in štopam čas za nazaj
v skoraj že človeški glas,
ki zagovarja stališče,
da je le liriki dovoljeno
posilstvo duše.
Breza, globoko segajo tvoje korenine.
objem
pi
...štopati trenutek lirike...za kdaj? za nazaj?...za naprej?...povsod je kakšna večnost...
Objem, hvala za trenutek...
Majda
Hehehe, Irena, zato mi je krošnja vse bolj mlahava ;-).
Hvala tebi, draga Majda!
Upam, da nas bo Pesem.si kmalu stisnila v triglavski objem,
do takrat pa vama lepo maham, pazita nase in ostanita dobro!
Ujemanje tistega onkraj besed je najtežje - slutim, da ti je uspelo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 28. 05. 2022 ob 10:12
- Prebrano 643 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 280
- Število ocen: 11