“Če bi takrat vedel, kar je vedela ona, da so ji dnevi šteti … kako bi pravzaprav sploh ravnal? Danes vem: najbrž kot z usodo, postavo, ki se ne more več razkrojiti kot živi, ampak je dokončno, za zmeraj utrjena.”
S cigaretami in viskijem
je tisto silvestrsko noč odšla tja,
k njemu,
rekoč: nazdraviva letu,
ki prihaja
in
mu niti vseeno ni.
_________
Opomba: Besedilo v narekovajih (za naslovom pesmi) je iz romana Lojzeta Kovačiča, Kristalni čas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!