
Prod, mivka, zameden odtis,
v višini tam razprta bela krila,
borovcev senca, znana vila,
v skalnjaku kaktus,
znan obris nekega dne
tam v davninah,
iztrgan list iz koledarja,
poletja vonj, cipres in zarja
ki skoraj, skoraj bo utonila ...
A še je dan, še v akvarel
si barve nove izmišljujem,
v rokah čopič, par idej
in že tja v stare dni zaplujem.
Ujamem vetra moč v dlani ...
tišino zaljša valovanje,
odrivam rob nove noči
in stapljam v sliko se,
v nekdanje trenutke časa
v poltemi ...
Zlati se komaj še gladina,
umirjen ples spečih valov ...
kako mi prija ta tišina,
zdaj vem, da vrača me domov ...
Hval, Maki, lep dan!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!