Nedotaknjen svet v naročju mavric

ki tiho dremlje preden strastno zažge

in se v meni prebudi v vihar radosti

da se ne uspem vzdržati nekje na pol poti

že pregloboko potopljen v bližino dotika,

kjer se otožno klanjajo cvetovi

in se razpuščeni lasje mršijo s prsti

preden jih spere majski dež

da bele dojke zakričijo proti nebu

a koraki zazvenijo v begu pred nočjo,

nedotaknjen svet z obilico pričakovanj

ko ostajam žejen in moja kri okamnela,

izgubljen v ravnini življenja tvojega sveta

kjer kraljuješ ti s strahom in zasanjanostjo.

Suzana Kavka