malo kojoj godini bolje pristaje
da je prestupna kakva je
bila šezdesetosma, jer u martu je
bio masakr u selu mi vaj u južnom
vijetnamu; april je obeležilo
ubistvo martina luter kinga
u memfisu; u maju su se sukobili
studenti sa policijom u parizu; odmah
zatim jun su obeležile studentske
demonstracije u glavnom gradu i širom
jugoslavije; ni jul nije bio
bolji usled eksplozije bombe
u bioskopu 20-ti oktobar u beogradu;
u avgustu su trupe varšavskog pakta
marširale zlatnim pragom; dok smo se
u septembru brat i ja posvađali
sa mamom i tatom kad smo odbili
da pijemo domaći sok od zove, prešavši
na koka-kolu. pa smo sve ostale
događaje pustili da se zaborave
Vav, super!
Odličen zaključek ☆
Lp, Marija
Priznaj, Jagoda: kad bi ponovo bila "onih godina", ne bi dala zovin sok za koka-kolu.
LpM
Hvala, Marija! <3>
Nikad, MAKI, nikad... ;)
Lastni dogodki imajo za posameznika večje razsežnosti od družbenih ... s humorjem začinjeno spominjanje na nemirno obdobje, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana! :)
Poslano:
23. 06. 2022 ob 11:50
Spremenjeno:
23. 06. 2022 ob 11:53
Jagoda, izvoli prevod (čeprav imam raje kokto kot kokakolo, trenutno pa pijem bezgov sok ; )
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/163366/coca-cola_vs_bezeg
LP, Marko
Hvala, dragi Markec, na tvom trudu i divnom prevodu! Uživaj u domaćem soku - uglavnom je sve ostalo hemija... :*
lp
Jagoda
Hvala tebi, draga Jagoda, za krasno pesem in spomine!
Domači sok je zakon : )
LP, Marko
In še utemeljitev k izboru pesmi za tujejezično pomladi 2022:
Ko se v prevratno leto 1968 zastrmiš skozi pesničino ključavnico, spoznaš, da nas skozi zgodovinski blodnjak lahko vodi samo besedni mag. Pred njegovim pragom so masakr /…/u južnom vijetnamu, ubistvo martina luter kinga, studentske demonstracije …, za vrati pa tiktaka pesniški čas, ki mu, v nasprotju z distopičnim, ne vlada trenutni vek, marveč večni trenutek. In koledar večnosti ne traja samo od marca do septembra 68; je večno vračanje istega, ki ima enkrat okus po bezgu, spet drugič po kokakoli, navidezni glasnici sprememb tako ali drugače utekočinjenih trenutkov, skozi katere nas vodi avtoričina prizemljena, pa vendar nebesna, unikatna, pa vendar univerzalna, govorica – kulminacija trenutnega, večnega in potemtakem poetičnega; ko nas za trenutek zapeče, si jo kot pečat odtisnemo na svoje (bezgovo ali kokakolno) nebo. (Sara Š.)
Čestitke!
Hvala Uredništvu, Sari i tebi, Ana - čast mi je i velika radost! :)
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!