Naj te božajo krila sna,
violina ti nežno igra.
Zvezdni utrinek mimo švigne ga,
sladkor skritih želja, pada z neba.
Naj tvoja dlan proti meni zavandra,
če kaj do mene ti je Aleksandra,
ne stresi me kot tandra.
Meni kmalu bo zmešalo se,
če brž ne bom jaz videl te,
ampak, bom nekako, že.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!