Strehe hiš

dan za dnem
zastirajo naša
življenja,
prepričanja,
poglede.

Vsemu naštetemu strumno stopica verjetje - po spreminjajočih se vrednotah in evangelijih.

Same namreč pošteno dobro vedo, kdaj bo sončna pripeka, ko bo lahko njegovo veličanstvo vnovič
bosonogo,
zvedavo,
hudomušno
svojo lastno
nagajivo - a precej razmrcvarjeno podobo skrilo za masko ponižnosti.

Ko poletje ceneno udarja na zlagano zavest, vonj svežega dežja s prsti hladnokrvno polzi po ekranih in se razlije po občutkih izgubljene realnosti,
takrat
hec ni več hec
in
plehka solidarnost - toplo obuta in oblečena
dekadentno
čaka
da jo špranje časa pogoltnejo in odnesejo v odplake rečnih strug

brez preventivnih pregledov
mod,
dojk,

zadnjičnih odprtin

brez happy endov...

Jernej Jager