Čutim strah
v duši,
kjer na mah
se zruši
najlepša verzija tebe.
Ne jočem
ko greš
in nočem,
da veš,
da z žalostjo mučim sebe.
Ne briga te
mar veš,
da jočem se,
ko greš,
kot, da me več ne poznaš.
Se bojiš
duše svoje
in bežiš
v solze moje,
ko mi pogleda več ne daš.
Si zaželim
objém
ga ne dobim,
ko grém
zalijejo veke težke solzé.
Za poljubi
ne jokam
v izgubi
le stokam
in božam izmučeno srce.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!