Negde, ovde tek minut pre,
purpurno počinje klanje a
sve moje dobre ljude tma
pravednih želja bičuje.
I sve dok trepavice ne ukrste,
sanjajući hleb sa oba sveta,
moji ljudi su zastave, zavet, rakete,
stare pesme kojima su verni:
to su dobri ljudi ogromnih očiju
bilo čijoj krvi da kliču
spremni.
Iz rukopisa
Tragika vojne, ki izhaja iz izročila in urojenosti ... čestitke,
lp, Ana
Hvala puno, Ana.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vladimir Vuković
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!