toplina prve besede
AD MMXXII
pred odprtimi vrati jedilnice
se sprehaja deklica
stara morda
štiri leta
in se vsakokrat
za nekaj trenutkov
ustavi pred vhodom
v naročju nosi dečka
ki je še premajhen
da bi hodil
premajhen
da bi poznal
kakšno besedo
ob postanku
se oba
le nasmehneta
deklica
pa že pozna
nekaj slovenskih besed
ko se ponovno
ustavi med podboji
reče:
njegova mama …
mimo priteče
gruča otrok
in jo prekine
zato ponovi:
njegova mama …
gruča pa jo
že zajame
in odnese s sabo
stopim na prag
prisluhnem …
bo otrok v naročju
kdaj znal poklicati:
mama
Jošt, poklon, kateremu ni potreben komentar ...
Vse najboljše pa seveda vsem prizadetim, a kaj, ko nas podobne stvari ne zanimajo.
Žalostno ...
Lep dan, Stojan
Branka,
prijazna, kot vedno,
hvala!
Lp!
Jošt Š.
Stojan, hvala!
Ja, pisati morano, da pustimo zanamcem kakšno drugačno sled, sicer bodo res mislili, da je (bil) cel svet v našem času popolnoma blazen!
Lp!
Jošt Š.
Čestitke k pesmi, ki ujema drobec zdajšnjih ganljivih človeških zgodb,
lp, Ana
Ana, hvala!
Lp!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 25. 04. 2022 ob 21:16
- Prebrano 582 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 278.24
- Število ocen: 12