Sam
Ko edini, zadnji
zaklepam vrata,
ugašam luč,
dom pogreza se v temo.
Sam med rjuhami in spomin,
ko ni bilo tako.
Vsi so že odšli,
mene še med njimi ni.
Čeprav podnevi
okoli mene polno je ljudi:
ki imam jih rad, me imajo radi,
neznancev in čuda še stvari.
A ko polnoč bije,
luna sije,
spim sam na postelji.
Človek je največkrat sam; tudi če je kdo z njim v postelji.
Lepo napisano.
Nada, imaš prav. Kaj pa praviš na to, da pride trenutek, ki si ga ne moreš ostvariti. Pride sam od sebe, in čutiš partnerja več kot samo biti z njim v postelji. To je ljubezen. In ti trenutki so zame tako dragoceni.
Lp.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marsko
- 23. 04. 2022 ob 11:57
- Prebrano 250 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 13.32
- Število ocen: 2