želiš naslikati sončni zahod
fantazirati o sreči
božati mednožje
pogoltniti nežnost
izbrisati spomine
ki odmevajo
kot prekletstva in blagoslovi
zapravljene mladosti
vse obljube
ti odzvanjajo v ušesih
ob pogledu na sonce
v neskončno podaljšani tišini
uhajaš v pesem
Všeč mi je to sopostavljanje realne in prividne / naslikane krajine, morda le:
Zahvaljujem se nasvet, ki sem ga sprejel. Pesem popravljena!
Lep pozdrav. R.V
Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!