Jo je kdo našel, to malo molekulo?
Čudo čudes, ki pred vsemi se skriva.
Jo je kdo videl, to malo molekulo?

Skrito v skrivnost. Tam nekje, zunaj biva.

Je že kdo našel atomske Prepletosti?
Tiste, ki bratijo v skrivno kemijo.
Je že kdo videl atomov Vkupspetosti?
Tiste, ki gnetejo v Čuda Sestrijo.

Res, prav posebna je, mala molekula.
Ki prav namenoma noče postati
vidna nikomur. Ta hecna molekula.
Ve, da hoteli bi z njo se igrati.

Če bi jo našli, to malo mekulo,
bi jo: razčlenjali, žarčili, vklenjali, spenjali, tolkli po njej, jo frizirali, jedkali, barvali, trikrat klonirali, z njo bi packali, jo kuhali, žgali, in v zvarke jo redčili, v kreme namešali, v zrak jo pršili, pa v zemljo, v živali, jo v super-food stlačili, jest se jo gnali, jo ribali, pikali, nategovali pa rezali, smotkali, tujcem prodali .......

Vse živo bi delali, da jo zlorabijo,
da se bahajo, naves'jo patentov,
da jo izdajo in zase porabijo,
slavo dobijo in kupčke, procentov.

Skrij se, prav dobro se skrij! TI, molekula.
Naj te ne najdejo za lep profitek.
Skrij se, prikazat se ne! Njim. Molekula,
veš, da te spijejo zgolj v svoj užitek.

Smisla in bistva in smorta si iščejo.

Rabijo krone tam - za svoje glave.
Rabijo smeha in vina, ko kličejo
masko prekrivno, da skrije puščave.

Malo Posebnico rabijo, rabijo.
Da bi jim želje in sen izpolnila.
V ihti, da svojo si smrtnost pozabijo.
Da bi praznine jim dušne pokrila.

Čakajo, venomer, da naučila bi
vsakega Njih kako v radosti priti.
Pa zgolj tekmujejo za navodila vsi
kaj kje kupiti, imeti in biti.

Srečo želijo, a sami bi morali
drug drugemu brat in sestra postati.
Mir si želijo, a sami bi morali
v sebi spokojev, luči poiskati.


Bodi kar skrita, ti mala molekula.
Ni ga pod nebom, ki bil bi te vreden.

Tam le ostani, skrivnostna molekula.
Vsak naj postane za drugega Eden.

Maša GL