“Mogoče si je predstavljal, da bo tu imel nekakšno svoje gnezdo, oporno točko, izolat. Smili se mi, kar je v resnici tvegano, ker sočutje samo do enega terja preveč časa.”

Nekoč. Nekje.

Po naključju.

Sva jaz

in morda nekaj manj-sočutni sodelavec

srečala

kopico ciganskih otrok. Tekli so k nama.

Dala bi jim

opredmeteno pozornost.

Ledeno je določil: "Ne!"

Tako sočutje

prepovedano.

(Zaledenelo.

Srce.)

Nekoč. Nekje.

Po naključju.

Tega je že dolgo.

_______

Opomba: Besedilo v narekovajih je iz romana Lojzeta Kovačiča, Kristalni čas.

Mirjam Dular