“Torej vsi, ki te bodo duhovno učili in vodili, vsi, ki bodo pazili nate in te zapirali, ki te bodo branili ali izdali s svojimi topovi, skovani v kolegijih “skupnih duš”, so ljudje majhnih sposobnosti, kratkega obzorja, rahitičnega duha, skromnega razgleda po stvareh življenja … beži, dokler še moreš.”
Beži
v travnike ivanjščic,
v gozdove šmarnic,
v zapotočne loge ciklam,
beži
k samovoljnemu morju —
prispodobi dihajoče
senzorno nedepriviligarane večnosti.
_______
Opomba: Besedilo v narekovajih je iz romana Lojzeta Kovačiča, Kristalni čas.
Zanimiv dialog ... že bežim ;)
Čestitke,
lp, Ana
Nikar predaleč; pa do ivanjščic je še kakih 14 dni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!