Spoznanje, da še čakam, pritiska na sence. Glavo spustim med roki. Zaslišim galebe, ki so z morja prileteli v mesto. Tu so našli dom. Poskušam ugotoviti, kje je dom mojih misli. Iščem ga povsod. Pogosto ga imajo na več mestih hkrati. Želim si, da je samo eden.

Globlje dihati je prva misel po temnini noči. Ritem se podaljšuje in upočasni. Spet lahko slišim pesem tvojih vek. Iz črnine oči prihajajo delčki pomirjenosti. Kot zapredki sedajo vame. Potem si zaželim vse naenkrat, zato te potegnem nase. Misel najde dom. Stiskava se na klopci ob kamniti steni lokala na obali, omamljena od sladkosti dotikov dneva. V vrtincu hrepenenj se dan osipa v brezno obzorja.

pesem tvojih vek

vzvalovi na poljih trav

v belo jutro

igorj