Ko sem bil otrok
sem imel dva papagaja
in oba sta me nekaj naučila
na način
kako sta odšla
prvi je pobegnil tako
da si je sam odprl vrata kletke
in vzletel
nekaj dni sem bil povsem žalosten
vendar ptici ki ima krila
ne moreš zameriti ambicij letenja
drugi je pobegnil tako
da je preminil na tleh kletke
in še višje vzletel
nekaj dni sem bil povsem žalosten
vendar odhodu ki je neizbežen
ne moreš stati na poti
zdaj ko imam že toliko let
imam ta dva papagaja
še vedno pri sebi
kajti oba sta me nekaj naučila
na način
kako sta ostala
bodisi umreš za svobodo
ali
osvobojen umreš
Poslano:
09. 04. 2022 ob 15:09
Spremenjeno:
09. 04. 2022 ob 17:11
Oj pesnik,
Posrečena pesem, v kateri smrt ne zveni tragično.
Lp Rajko
smrt ni tragična, je sam sklop okoliščin
ampak si to zapisal na zlo svež način,
lepa igra
Tako, ali drugače - smrt osvobaja!
Dobra!!
Lp, Drago
hvala vsem za komentarje!
urednica
Poslano:
15. 04. 2022 ob 21:18
Spremenjeno:
15. 04. 2022 ob 21:19
Tudi mene se je pesem dotaknila, moti me nestanovitna uporaba ločil - lahko se odločiš za njihovo uporabo:
ali pa jih povsem opustiš:
Kaj se ti zdi boljše?
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Ana Porenta, hvala za komentar in predlog. Odločil sem se, da ločila opustim.
Hvala še enkrat!
lp
Super,
čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Začrtan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!