Tkanje in preja me spremlja že od otroštva, od Bosne, preslice, ovčje volne, konoplje, ki so jo namakali in "tepli" s palicami, da so dobili vlakna iz katerih so tkali rjuhe, srajce, hlače, ki so bile precej trde, a so se s pranji zmehčale...do najstniških let kjer sem kot vajenec delal tudi v tekstilni industriji in se učil vezav tkanja, votek, tkalski vozli itd....No, nič od tega nisem dokončal, leta pozneje pa so me mandale, ki sem jim hotel abstrakcijo geometrije spremeniti pripeljale do človeških figur s katerim danes tkem svoje mandale. Iz tega sklepam, da smo vpleteni v medsebojna tkanja, saj na statvah inkarnancij pletemo svoje usode v vse bolj sofisticirana Sebstva. Vidiš, kako nenavadna so poetična sporočila...

Hvala za zelo lep zapis, dragi Svit. Ko bomo dojeli prepletenost .... a verjetno ne kmalu in morda ne tu.

lp

pi

Pesem se me je dotaknila, morda le nekaj drobnarij:

Kako pa si ti, mati

Popravila.

Hvala za pomoč k izboljšavi.

Lp

pi

ko nosiš čolničke z votkom
se ti lomijo koraki
ko nihče ne vidi
ko mi legamo na lastne rogoznice
z ožetki močvirij in gorskih izvirov
kako pa si ti
pod težo vsega prehojenega
krhkejša z brazgotinami
in pogoltnjenimi črepinjami
pokopanimi pod gomile
v leta ko je bilo sonce zmeraj visoko
kako pa si ti mati
ki si vlekla svojo usodo kot nit
da razpleteš življenje
kot jo vlečemo mi
vsak svoje barve
vsak s svojimi vozli

Super, čestitke,

lp, Ana

ni kaj kapo dol za tole prečudovito pesem

lp, M

Najlepša hvala, Mateja.

mirne praznike in vse dobro

pi