“Ko sem pri prvem obhajilu prvikrat začutil, kako se mi hostija topi na jeziku, sem se stresel, da se bo Jezusu zdaj, ko je prišel vame, nekaj hudega zgodilo; in skušal sem ga potolažiti, ko sem se vračal nazaj v klop, da ga bom potaknil v kak skrit kot v sebi, kjer bo imel mir pred slabimi vplivi …”
Predstavljala sem si, da se hostija
v sredini
razširi v krogelno lupinico,
v kateri spi drobceno, pokrčeno, trdo, (keramično) telesce
Jezuščka;
pa je bila enoten, dvodimenzionalen
krog z razsežnostjo
stiroporja. Ravna.
S prerezom, a ne točno po sredini.
_______
Opomba: Besedilo v narekovajih je iz romana Lojzeta Kovačiča, Kristalni čas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!