da se vsak
potnik vrne.
Stoletje nazaj
je obstajalo
vznemirjenje z
osrednjeslovensko
ulico.
Zdaj po prihodih
tam vikam
lastno senco.
Ulico rada
prevozim,
da prenesem
pozdrave.
Potem si oddahnem,
ko zapuščam
svoje ruševine.
Vprašam jo,
vsevidno ulico,
kako bi zvenela
pripoved.
Če bi me takrat
obravnaval drugače
kot slepega potnika.
... všeč mi je tvoja pesem in zanimiv je tvoj razmislek, ujet v stihe občutenja ulice ... in ja, z odkrivanjem njenih skrivnosti spodbujaš tudi moje ustvarjalno iskateljstvo;)))
LpB
Hvala, Koni, za odziv!
Ustvarjalni pozdrav,
Maja
Tudi meni, le prvi verz bi lahko odstranila (saj je že naslov) ali pa dala v naslov ime ulice? Premisli,
lp, Ana
Ja, mi je všeč.
Hvala za predlog, Ana, popravljeno.
Lp,
M
Prostor, ki bo vedno opomnik za spominjanja ... čestitke,
lp, Ana
Hvala za spremljanje in podporo, Katica!
Poz,
Magdalena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maja Podgoršek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!