Obstajati
počasi sedajo misli na
rob skodelice kave
glineni ročaj tišine
nežno govori da
prebujanje v meni harmonično sovpada s cvetjem ki ga nosiš v očeh
in obrisi hrepenenja
dobivajo okus pomladi
z zadnjim požirkom posrkam razsežnosti
da sem tu
da sem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sara shiney
- 15. 07. 2018 ob 15:22
- Prebrano 647 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 90.89
