Davni prvomajski kres

Je noč pred prvim majem, v kamnolomu

so kres napravili nam domačini,

ogenj gori v vsej svoji veličini,

nekdo: tih bot, če ne te bom nalomu!

 

kriči pijan, dva v gozdni sta mračini

strastno objela se v zakonolomu,

medtem počasi že vse bolj polomu

podobna noč smehlja se v mesečini

 

z nešteto zvezdami ob koncu Juge,

jaz, še otrok, pa nimam brige druge,

kot da zadel bi kaj na srečelovu;

 

ne vidim zvezd, ne lune, nezvestoba

je zame španska vas, pijanost, zloba ...

Čist sem, kot lovski pes na krivolovu.

Matej Krevs

Brezinbor

Poslano:
02. 04. 2022 ob 09:25

Ja, dobro si naslikal nek minuli čas, Matej! Sklepna misel, ni kaj dodati kot, bravo!

B.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 04. 2022 ob 20:01

Pogled na mlade dni z zrele perspektive, ki se zdaj berejo tudi kot smešni, čeprav so (bili) bolj klavrni ... čestitke,

lp, Ana 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 01. 04. 2022 ob 20:55
  • Prebrano 538 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 109.7
  • Število ocen: 6

Zastavica