danes sem želatinasta
kot meduza
pusti me v vodi
zunaj je preveč čevljev
preveč škornjev
preveč begov
tudi tistih
v žalost jezo samopomilovanje
vse same matere grdosti
kot čustveno izsiljevanje
kot otroci pred puškami
in psi v satenastih posteljah
mačke v žametnih naročjih
vse same velike oči
ki jih mečejo v moje prsi
v moj klobuk
da mi odtrga lovke
ki jih imam le zato
da te ožigosam s pekočo resnico
kot si me ti s težo ljudi
ko sem raje lebdenje
dokler me ne doseže oseka
ki je pokazala vso kamenje, blato in jarke
človeštva

meduze se le stopimo
in ne umažemo niti tal
niti besed

pi - irena p.