Vsak zase sta, pa vendar vedno v dvoje.
Za skladnejši korak na skupni poti
premišljeno, nikoli v hudi zmoti,
spoznavata prisoje in osoje.
Na poti skozi pestrosti življenja
dvojina njuno srčno je zavetje,
družinska sreča skupno je imetje
želja in sanj, ljubezni in poštenja.
Počasi in z vso to prtljago časa
nabira sladko-grenko se spoznanje,
da meja čutnega ni vrh Parnasa,
očitna dvojnost v pesmi ni laskanje,
če niha in prepušča ton naglasa
med rime v ritmu za oddaljevanje.
Čudovit, vrhunsko izpeljan sonet, pomenljiv, z jasno etiketo ljubezni, nam podarjaš v branje, spoštovana Poetesa Breda! Hvala ti za tako prijetne trenutke ujete v poezijo ...
Prav lepo pozdravljena,
Sašo
Prekrasnoooo, pomenljivo, tako življenjsko, da zaigra, nekje globoko v prsnici, pomen dvojine
(*_*)
premišljeno, nikoli v hudi zmoti,
spoznavata prisoje in osoje.
Imejta lep dan!
Marija
Bravo, pjesnikinjo!
Lp, Katica
''... Na poti skozi pestrosti življenja
dvojina njuno srčno je zavetje,
družinska sreča skupno je imetje
želja in sanj, ljubezni in poštenja...''
Nekaj rahločutne lirike in razkrivanja življenjskih vrednot se je ujelo v ta sonet; ustvarjalne moči sicer že malo pojenjujejo, narava razmišljanja in želja po poetičnem izražanju pa ostaja in ostaja tudi želja po povezovanju z vsemi pridruženimi spletnemu pesniškemu portalu pesem.si.
Hvala, ker se beremo in hvala za izrečeno, spoštovani Sašo, Marija in Katica.
Lepo nedeljo vam želim,
Breda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!