Θάλαττα! θάλαττα!           

Na akcijo smo šli krvodajalsko

vojaki z avtobusom na Obalo,

pred nami je po uri vožnje stalo

prelepo plavo morje adrijansko.

Potem so postrojili nas pred splošno

izolsko bolnišnico; pol litra vsak

dal za domovino je krvi vojak,

nato nam stotnik je ukazal: prosto!

Strmeli s hriba v morja sinjo streho

smo kot začarani; tako v uteho

bil je pogled na morje grkom davnim

ko po umiku končno so uzrli

zaplato morske vode, da zadrli

na ves glas so se s tistim krikom slavnim.

Matej Krevs