Pišem, ker moram,

ker vame prodira besedilo,

pišem, ker tako čutim …

Pišem, ker imam glavo,

ker možgane bi mi razgnalo,

saj stavki sami se tvorijo …

Pišem, da telo nahranim,

da se mi bo to čudilo,

ko besedilo iz njega odstranim …

Pišem, ko počutim se lahkotno,

da lahko svobodna poletim,

kadar počutim se slabotno …

Pišem tudi, ko mi je slabo,

da slabost preženem,

kadar mi je pretežko …

Pišem, ker lahko,

ker poznam besede,

ki mi polnijo glavo …

Pišem, ko nisem prazna,

da napolnim tišino,

kadar mi ta zdi se porazna …

Pišem, zakaj?

Pišem, zato!

Pišem, ker?

Pač pišem …

Ines S. Jakopanec