Vzdih je utopil moj zadnji nasmeh.
Namočen v alkohol se je potikal okoli vogalov tuje hiše.
Kot, da ne bi bila prava številka hiše v temni ulici.
Krožnik toplega ženskega telesa in skodelica razumevanja.
Kje?
Tiho, sredi ulice brez konca, se potika moj vzdih.
Dih vojne. Hekerske.
Nema, brezbarvna TV, temni, mrki obrazi.
Neudoben kavč. Pes leži ob mojih nogah.
Samo spokojno dihanje.
Žalosti.
Nema, brezbarvna TV, temni, mrki obrazi.
Zdenko, srčno upam na spremembe ...
Lp, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: zdenko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!