STRAŠILO
v enem samem izdihu
preženem temo noči
vse njene pastorke
in brezdomne misli
ki se obešajo
na zoglenele veje
kjer kričijo
neslišane
nevidne v dimu
a kaj
ko je tudi dan
ujetnik lastne norosti
kjer je razum scefran
na štrcljih strašila
v katerega se
brezsramno
zaganjajo vrane
igorj
Napisal/a: igorj
Pesmi
- 15. 03. 2022 ob 11:21
- Prebrano 375 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 198.31
