Zeleni bori so ljubimci krošenj,
ki se otresejo, ko zahladi,
zaprejo v sanje se brez prošenj -
molitve so značilne za ljudi,
ki tamkaj iščejo, kar že od nekdaj
ne morejo doseči v svetu budni,
med igro vzemi, želi, jemlji, daj
iz dneva v dan bolj trdi, trudni,
ker se izmika jim resnična sreča
med kupi nepotrebne šare, krame
in bolj ko polna je posvetna vreča,
bolj sanje jih rešujejo osame.
Kot breza sem, ko v jutro se zbudim,
ker noč je zima, v dan s teboj brstim.
"Ker noć je zima, v dan s teboj brstim."
Maestralno, kot običajno...
LpM
''... bolj sanje jih rešujejo osame.'' Odlično, draga Irena.
Lp, Katica
Sem kar zavzdihnila ob teh vrsticah.
Tudi oni iščejo. Kot vsi.
In tudi iz višine se ne najde sreča v krami.
Najlepša hvala, Maki, Katica in Maša.
Ostanite prebujeni :)
lp
pi
Bomo, tudi zato, ker beremo tvoje sonete ... čestitke,
lp, Ana
... in kot breza z vsem bogastvom simbolike, ki zažari v podobah pesniškega sveta, si navdihujoča s svojo poezijo tudi ti, draga Irena;)))
Čestitke k res lepemu sonetu!!!
Z lepimi pozdravi,
Breda
Najlepša hvala, draga Ana.
Objem
pi
Najlepša hvala, draga Breda.
Naj se soneti in v budnost zaneti :)
objem zate
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!