Najine sence
V tisti sobi
polni upanja lebdim
potopljena v topli sluzi
v tisti sobi
kjer luna pokuka
na svoji kratki poti
in me prestrežejo
komaj zbujene roke
kot govoreči cvetovi pomladi,
v tisti sobi
kjer svetilka medlo utripa
od poželjivosti
in se sence pritajeno plazijo
po stenah
kot dlakave prikazni
ki jih ni strah priznati
da so usojene dihati
z nama v noči,
v tisti sobi
verjamem vate ko padam.
Vedno se je prijetno spomniti na "tisto" v "tisti sobi"...
LpM
res je, spomini ostanejo....
LPS
Meni je všeč, dobra.
lp, Bojan
mi godi, da ti je všeč
LPS
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 04. 03. 2022 ob 10:01
- Prebrano 357 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 48
- Število ocen: 2