JASTUK
Padali su žito i djeca,
tamo gdje se oblaci
ne miču iznad umrlih polja.
Samo je jedno godišnje doba
zarobilo
spomenike i sutone,
vojnička truba odavno leži
na dnu škrinje
sa čizmom i krstom,
a nečija mati
još i danas čeka
i veze sunce,
na požutjeli sinovljev
jastuk.
Ovo je poezija za divljenje bez obzira na pretužnu temu.
mp
tvoji stihi zarežejo v najtemnejšo globino presunljivosti občega in osebnega prostora
Se pridružujem Mirkovem komentarju.
Čestitke
Mirko, Igor, Svit... hvala najljepša na lijepim riječima, čast mi je.
Srdačan pozdrav,
Sandra
Čestitke k pesmi, ki skozi doživljanje matere spregovarja za vse, ki so zaradi vojn izgubile svoje otroke ...
lp, Ana
Ana, hvala najljepša!
Srdačan pozdrav :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sandra Džananović
- 03. 03. 2022 ob 04:41
- Prebrano 755 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 224.09
- Število ocen: 9