Tak čisto majhen kres na bregu reke
iz vejic bora, kosa naplavine
in ščepec smole, solza stare smreke,
pa iskrica iz najine bližine,
gorel je, grel poljube in objeme
valovi tkali staro pesem v mlado,
nebo jemalo je v višavo breme,
ki pride hitro in presneto rado.
Nalóži se in letnice množijo
kot v deblih širjenih, rastočih z njimi,
v telesa naša krogov ne sadijo,
le stečejo od vigredi tja k zimi.
Še je prižgana tista kresna pesem,
ki slišna je, če si jesen otresem.
Tvoje Tlenje je neugasno...
Čestitke spet in znova.
Ni kaj, Poetesa Irena, oh, ti tvoji lirični izpevi; tlenje, ki vzplameni v lepo pesem ... Vedno presenetiš s široko paleto ubesedenih misli, ki jih vešče spentljaš v verze ...
Prijeten, sončen dan ti želim,
Sašo
Čisto majhen kres
Še je prižgana pesem
Pesnice Irene
Čisto majhen kres
Še je prižgana pesem
Pesnice Irene
Vrlo lijepo ritmički oslikani stihovi prate misli tvoje, draga Irena!
''Tak čisto majhen kres na bregu reke
iz vejic bora, kosa naplavine
in ščepcem smole, solzo stare smreke
pa z iskrico iz najine bližine...''
Lp, Katica
Res je ...takole, se pomikamo od vigredi k zimi ...
lepo spesnjeno, draga Irena. Čudovit sonet!
Lep dan, Marija
Čestitke, Irena! Tvoje tlenje ljubezni do rimane pesmi prerašča v gorenje s plamenom;)))
Z lepimi pozdravi,
Breda
Prisrčna hvala vsem.
Pa velik objem <3>
Pi
Tlenje je povzročilo razplamtelost ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana.
lp od čisto majhne iskre
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!