
V ledeno vodo se potopiš,
razsut v dvomu. Mišljenja,
ki ni niti tvoje.
Razmišljaš. O številih.
O kefirjevi gobici zgodb,
vseh — istih,
o luminiscenci,
o Luninem tiru in o njenih fazah.
Zakaj so tako zagonetne?
So ti lahko dalj?
Zaprosiš suprakvantnega Boga,
da naj bodo vendar modri,
pa niso.
Zato se potopiš v modro vodo,
da vidiš modro nebo,
ko izplavaš.
Spet se oblečeš.
Mogoče bi jo še malo sčistila (samo moj pogled):
Ana, malo sem popravila, ne pa povsem po tvojih sugestijah, ker je zadaj neka zgodba.
Super, da si razmišljala in naredila kompromis ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!