No, saj zdaj pravzaprav že vem:

nikoli ne bom zares govorila francosko.

Moram pa pridodati, da me prodali že ne bi —

(pri teh letih) zagotovo ne!

(In, ko že dodajam, naj primaknem še vest o tem, 

da sem pred nekaj desetletji napisala lepo pesem v francoščini;

če jo bom kdaj našla, jo bom že priobčila, brez skrbi.

Naslov je bil Mon amant marocain.)

Nekoč smo v Ljubljani srečali nekega francoskega očeta,

ki se je sprehajal s svojimi francoskimi otroci

in ti so prav po francosko non-stop čebljali.

Slovenskim otrokom sem rekla:

“Poglejte, tako majhni, pa že tako lepo govorijo francosko!”

Že mogoče, da je bila šala slaba,

a kljub temu sedaj eden zna francosko.

Za zaključek lahko navedem, da bo otrok očarljiva samoniklost,

če ste ga le dovolj posipali s cvetovi.

Ils l'ont couvert de fleurs.*

V moji knjižnici, na polici pod “E”, je Capitale de la douleur

du quelqu’un Laurent d’un certain temps.

_____________

* Complement d'objet directe & A. Boutoute

Mirjam Dular