
Bodhisatva – Tara - Flamenko
V pričakovanju se pesem rodi,
spoštljiva in nežna(,)
kakor plaha reka življenja,
vračam (vse bližje) se k tebi.
Smehljaje se biseri kotalijo
iz skrinje zaklada (očem) skrite
ob skrivnostnem pogledu
moje drage kot vedno odete v belo.
Kadar drsi skozi dlani,
ni časa, samo svežina;
tako čista je le ljubezen,
si ti, o le ti, saj nimfa si.
“Ker ljubim svoje nasprotje -
(v) meni zares kakor ogenj si,”
mi odgovoriš, a v resnici z besedami dvoriš:
“nikdar svojega čustva ne pogasim;
tu sem, namenjena, da te hladim.
Z nežnim urokom začarana
sežem do neba, postanem meglica,
sem priča (zrcalu) prav vsemu,
ponosna spoznam, v neumrljivem objemu.
Moja svoboda, za podarjeno nimam vračila;
kapljica sem, ti ocean…
…je mogoče (“da”) na_svet (si) le zame poslan,
o izpolnitev neizrečenih želja.
Prijetno vroča španska je zemlja
- morda kakor ženska v blagem zavoju,
skoznjo teče reka Jerama.
Om śanti, śanti, śanti (om mir, mir mir)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: RAjko Jerama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!