... če prav razumem: neuničljivost materije.

Zadnja vrstica pa je najbolj direktna:

ideje so preskoki v neznane nam aleje.

Drago mi je s teboj prebrskati po pesmi, ki nosi v sebi neko večnost svojh dni,

Materija je polna zaprtih celic, ki čakajo na svoje lepše dni. Kresni kamen ob kamen in pričaka te iskra zlovoljnosti in jeze, edino ogenj streže trdim delcem, ko jih z vročino v znosnost spremeni. Vso vidno vesolje je potrebno spremeniti  v duhovno in svobodno tvar, plus in minus sta sopotnika življenja, a bog spreminja vse kar si želi osvoboditi 

lasten kvar.                                                 LP Tomi

... osvoboditi  lasten kvar ? kvar ??

Tega pa ne razumem.

Razmišljanje  o duhovnosti vesolja mi je blizu, saj me moti trenutna civilizacija, ki želi samo več in več materialnega.

Seveda pa se mi zdi vse človeško prizadevanje kot nekakšna pravljica, saj mali človek ve tako malo o neskončnosti ... in je lepo, da si ustvarimo iluzijo. Drugače bi težko preživeli.