
Ko zmanjka idej je bolje, da molčimo?
Kot že rečeno, morda na sprehod
kar sami, v dvoje, kot nek star gospod,
ki na jesen sprehaja se z dvojino.
Ko zmanjka idej pa tamkaj v podrasti
prebuja se življenje helebora.
Čeprav je zima, ve, cveteti mora,
zdaj je njegov čas, ko je treba rasti.
Tokrat, vsaj zdi se, da bo večen mraz.
Uklete veje v belkastem posipu
niso privid, ki se stopi kot v hipu.
Pozabiš nanj in zorješ novo gaz.
Brez velikih besed, skoraj skrivaje
v kristalno svež, nakodran novi dan
se napotim s popotno palico in sam
iskati ideje v neznane kraje.
Škripaje se korak ugreza v sneg.
Kristalčke slišim, skoraj se drobijo
in vse spreminja se v melodijo,
ki odnaša me na nov, neznani breg.
Sledite mi a jaz sem raje sam.
Oblečen v hlače tu in tam scefrane
zaližem in obvežem svoje rane
tako kot jaz edino vem in znam.
Ko zmanjka idej, pač urežem novo pot.
Kje že tam daleč oni je gospod!
Izkušen gospod se znajde, tudi ko mu zmanjka idej. Bravo majstore!
LpM
Ahhh, hvala, ampak lahko bi bilo tudi bolje ;-)
Brezinbor, veš, sedaj sem pa s tvojimi pesmimi že zasvojena in me je kar strah, če bi nekega dne napisal "The End".
♡-čno upam, da imaš še veliko idej za pisanje (*_*)
Brez velikih besed, skoraj skrivaje
se napotim
iskati ideje v neznane kraje.
Lep dan ti želim,
Marija
Marija, hvala za Tvoje vrstice. Vesel sem, če lahko še komu moji verzi polepšajo trenutek, dva. Ob tako srčnem komentarju zmanjka besed, idej pa zagotovo ne. Nasprotno!
Želim Ti vse dobro,
B.
Hvala, Dušica! Ideje se porojevajo v vsakdanjostih, kajne? Včasih pa jih naplavi val iz preteklosti.
Pozdrav!
B.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!