
Še gledam te kot neke davne zime,
čeprav so mnoge se stopile v leta
in je kak dan, ko me obide, prime
nemir sladak, primeren za dekleta.
Je tvoja dlan še vedno zatočišče,
v očeh ti drzne iskre prasketajo,
kjer čas pogásil vse bi v pogorišče,
še tli, se vžge, plameni se igrajo.
Zdaj le korak je krajši, bolj počasen,
poti so se podaljšale za naju,
v toplini doma svet kot nekdaj krasen,
objeta – zmeraj sva na pravem kraju.
Nekje tam zunaj najina semena
naj najdejo ognjišča brez bremena.
Tudi če je korak bolj počasen...
Nič ne de, za vaju dva "nema zime". Za tvoje pesniške uspešnice še manj! Fenomenalno!
LpM
... podarjaš nam pesem, h kateri se je vredno vračati, draga Irena;)))
čestitke in prisrčen pozdrav,
Breda
Najlepša hvala, Maki.
Naj bo dom, ne le hiša. :)
lp
pi
Milo rečeno, dopadljivo.
kakor tudi Makijev prevod. hvala
LP Ra.j.
Irena, blestiš v ozvezdju Poeta! Čestitke!
B.
Rajko, najlepša hvala za branje in komentar.
lp
pi
Brezinbor, hvala za čestitke.
Lepo ozvezdje sestavljamo :) Vsak malo poblisne in tako je zmeraj nekje svetloba - kot luč iz svetilnika - za potujoče po tem srednjem svetu.
lp
pi
Toplina in bližina se nas še kar držita po branju tvojega soneta, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!