Če bi od vsega začetka pisala dnevnik,

bi se nabralo že kar nekaj strani.

Zlahka bi na primer preverila, 

kje sem bila 30. 12. 1981,

ali kateri dan tistega vročega poletja 1989

sem se vrnila v Madrid,

da bi si kupila črni slamnik.

Še to bi lahko pogledala, kdaj mi je izginil,

tako pa se niti tega ne spominjam več,

ali sem ga vrgla proč,

ali pa sem ga morda kje pozabila.

Vedela bi tudi, kdaj sem v Trstu

zamenjala nekaj tisoč lir

za (dotlej najlepši) sinje moder dežnik

(z lesenimi čepiči in kljuko),

pod katerim

je bilo nebo vedno jasno.

Da sem ga nekje pozabila,

in da je to bilo še v študentskih letih,

pa vem celo brez dnevnika.

Mirjam Dular