Kruh
zaupanje se valja med mojimi prsti
brez opomnika in po mezincih se je nadrobilo
tudi pod nohti
tokrat jim bom pustila rasti
proces udomačitve se brez zatikanja razliva
po gladki površini kvašenega testa
hriba pod snegom
vanj se že dolgo niso razrasle stopinje
moje dlani niso kot rahlo gibanje alg
noge se privajajo na podarjanje teže
vsem desetim prstom
moka se po podlagi raztrosi sama
koordinacijsko izhodišče še zmeraj postavljam
vsak dan znova
ko sem nedefinirana točka
lažje prestopam svoje bregove
takrat sem gugajoč čoln na vesla
grizljam črno skorjico kruha
jo z jezikom potiskam ob ustno nebo
potrpežljivo jo medim
Zelo dobra, Lara! :)
Zmoti me samo sintagma "koordinacijsko izhodišče".
Mirjam
Lara, navdušil me je drugi del pesmi. Metafora je kot bomba, ki jo postavim bralcu na pot, da ga vrže v zrak, in se na novo sestavi. Pa vendarle je bomba na trdnih tleh, zanjo vem le jaz, ker je to izraz mojega pogleda. Iz znanega v znano, da izpostaviš novo znano. Preveč metafor na kupo pomeni, da sem nestrpen in hočem vse na enkrat povedati, za bralca utrujajoče. ali nerazumljivo, razlog, da odloži mojo pesem.
Lp.
Hvala za vajina komentarja in razmišljanje. :)
Ob Kruhu sem pomislila, kako se okus vsakdanjika spreminja glede na izhodiščno točko ... čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala. Lep pozdrav. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lara Božak
- 16. 12. 2021 ob 11:03
- Prebrano 559 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 240.62
- Število ocen: 10