Gledam nekam, pa sploh ne vidim.

Strmim in čakam...

Pride mimo, srna

in me gleda milo.

"Kam si zatavala?"

"Pojma nimam..." ji odkimam.

Poslušam, slišim, njen glas mi odmeva.

Razbita kolena, zlomljen ponos!

na bruhanje me sili, 

čeprav so se spomini že enkrat osušili.

Sem se, našla sem se nazaj.

Zdaj le pritavati moram v varen pristan.

Tebi zadala sem strup, 

rane, modrice in v glavi hrup.

A le vesolje ve...

TdjPvs