
pepel se narahlo zavrtinči
na zeleno rumen mah
dišeč po zimi in dokončnosti
v zavetje molčečih smrek
temnih vil
dolgih rok in svilnatih gibov
spomini pomešani s solzami
sedajo na hladne dlani
kot plameni tolažbe
počasni koraki
se izgubljajo
v nevidno sled
ti ostaneš tam
sam
izza tišine
Iz cikla "Aliju"
Sled, ki jo nekdo za nekom vidi, ohranja tistega, ki je odšel ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!