Sneg že prši in Božiček

upregel je svoje sani.

Zunaj sneži in Tiha noč

v srcih zveni.

Glej ga Božička veselega

strička. Mu Rudolf nagaja,

noče in noče iz svojega

mrzlega raja. Daj, Rudolf

greva na pot tam dobil boš

piškot. Čaka naju že vsak

otrok. Z veliko pričakovanj

in toliko njihovih sanj.

Veš Rudolf. Sanje pa niso

samo za otroke, ki

nastavljajo nama mleko,

piškote. Sanje so za vse

ljudi in ne samo kadar sneži.

Sneg že prši. Božiček pod

nebo odleti. Tiha noč zdaj

zveni in v srcih mir zaživi.

Kar je bilo je bilo. Ne glej

za nazaj. Sanjaj zdaj.

Pride še Dedek Mraz in

zato samo vesel nasmeh

na obraz.

Že sneži. Božiček s svojo

vrečo hiti. Dedek Mraz se

staremu letu samo še smeji.

Sanjaj in smej se še ti.

Samo se smej in veselo,

srečno naprej. 

Blanka Drnovšek